Na cestah – tudi na naših – lahko vse pogosteje opazimo električna vozila. Hiter razvoj sodobne tehnologije je omogočil tako razcvet električnih vozil kot tudi razvoj zmogljivejših baterij ter vse pogostejših in hitrejših polnilnih postaj. Na nove trende pa se morajo odzivati tudi bencinske črpalke. Kaj jih pri prehodu ovira in kje vidijo svoje priložnosti?
Glavno vprašanje: zamenjati vso ponudbo ali zgolj dodati novo?
V tujini nekatere bencinske črpalke dodajajo električna polnilna mesta, druge pa svoje storitve že v celoti preusmerjajo v polnjenje električnih vozil. Na odločitev, ali celotno ali le del infrastrukture spremeniti za polnjenje EV, vpliva več dejavnikov – med drugim lokacija, cena, zahteve glede električne energije in čas pretvorbe.
Da odločitev ni tako enostavna, potrjuje tudi Neha Palmer, izvršna direktorica podjetja TeraWatt Infrastructure, ki razvija mrežo centrov za polnjenje električnih vozil za vozne parke v Kaliforniji, Arizoni in Novi Mehiki. Kot poudarja:
“Ugotavljanje, kako to spremembo narediti na aktivni lokaciji, je lahko zelo zapleteno in zahtevno.”
TeraWatt Tucson – avtocestno polnilno središče (Electric Corridor) v ZDA.
Bencinske črpalke se večinoma odločajo za hitrejše polnilnice
O tem, koliko časa potrebujemo za polnjenje električnega vozila, smo na naši spletni strani že pisali. V praksi lahko vozniki hitro opazijo, da se ponudba polnilnic razlikuje predvsem glede na lokacijo.
Na lokacijah, kot so pisarniški kompleksi, bolnišnice ali hoteli, se pogosto nahajajo počasnejše polnilnice, saj se predvideva, da bodo uporabniki tam ostali več ur.
Bencinske črpalke pa večinoma vlagajo v hitre polnilnice, ki lahko električno vozilo napolnijo v približno 20 do 30 minutah. Takšna storitev seveda ni brezplačna, kot je pogosto primer pri počasnejših polnilnicah.
Morda je prav to eden od razlogov za postopno izginjanje manjših bencinskih servisov. Medtem ko veliki ponudniki širijo svojo ponudbo in dodajajo nove storitve, manjši pogosto zaostajajo.
Kot izpostavlja Shubhendra Anand, podpredsednik za raziskave in strategijo pri Market Research Future, se je število bencinskih črpalk v zadnjih treh desetletjih močno zmanjševalo in pričakuje se, da se bo trend nadaljeval. Po ocenah svetovalnega podjetja BCG bi lahko do leta 2035 zaprla vrata kar četrtina bencinskih servisov po svetu, če se ti ne bodo prilagodili novim razmeram na trgu.
V Združenih državah Amerike si je trenutna administracija zastavila cilj, da bo imela do leta 2030 vsaj 500.000 polnilnic za električna vozila. Ta naj bi takrat predstavljala približno 50 odstotkov prodaje vseh novih avtomobilov. Trenutno je v ZDA več kot tri milijone električnih vozil in več kot 130.000 javnih polnilnic.
Evropska naftna podjetja pa že danes spadajo med vodilne igralce na področju globalnega polnjenja električnih vozil. Energetska skupina Shell ima poleg lokacije v Fulhamu tudi več posebnih “vozlišč mobilnosti” za polnjenje električnih vozil na Kitajskem in Nizozemskem. Podjetje načrtuje, da bo do leta 2025 imelo več kot 70.000 javnih polnilnih mest po svetu, do leta 2030 pa kar 200.000.
Shellovo vozlišče mobilnosti “Shell Recharge” v Fulhamu.
Ključna sta lokacija in dodatna ponudba – pa tudi visoki začetni stroški
Po podatkih ameriškega ministrstva za energijo se kar 80 odstotkov polnjenja električnih vozil opravi doma. To je eden glavnih razlogov, zakaj je ponudba javnega polnjenja za nekatere ponudnike manj privlačna.
Poleg tega lahko obstoječe nepremičnine predstavljajo dodatno omejitev. Klasična bencinska črpalka ima lahko dva otoka s štirimi črpalkami za gorivo. Če bi želeli doseči podobno kapaciteto za električna vozila, bi potrebovali približno 40 polnilnih mest.
Več priložnosti imajo večje lokacije z dodatno ponudbo – na primer trgovine, restavracije ali počivališča. V tujini so to verige, kot so Sheetz, Wawa, Royal Farms in Buc-ee’s, ki poleg goriva ponujajo tudi hrano, pijačo in druge storitve ter že uvajajo polnilnice za električna vozila.
Še vedno pa je ključni dejavnik – lokacija. Podjetje SQRL Holdings, ki upravlja več kot 150 bencinskih črpalk in trgovin, ponuja polnjenje električnih vozil le na izbranih lokacijah na Floridi, medtem ko tega v Arkansasu – kljub več kot 60 postajam – ne uvaja. Razlog je preprost: povrnitev investicije.
“Takšne investicije si tam nikoli ne bi povrnil,” je pojasnil ustanovitelj Blake Smith in dodal, da bi lahko popoln prehod na električne polnilnice trajal desetletja.
Velika ovira so tudi začetni stroški. Strojna in programska oprema za hitro polnjenje lahko stane od približno 50.000 ameriških dolarjev za posamezno polnilnico do celo pol milijona dolarjev za več hitrih polnilnikov in infrastrukturo. Po ocenah Yaira Nechmada, soustanovitelja podjetja Nayax, se takšna naložba v povprečju povrne šele v sedmih do desetih letih.
Mercedes-Benz načrtuje izgradnjo 2000 polnilnih središč, od katerih bodo tri – v Atlanti (ZDA), Chengduju (Kitajska) in Mannheimu (Nemčija) – začela delovati že letos.
Pričakovati je, da se bodo spremembe na trgu bencinskih črpalk nadaljevale. Prilagoditev bo zahtevala strateški razmislek in upoštevanje številnih dejavnikov – od spreminjajočih se navad uporabnikov do hitrega razvoja tehnologije.
V ABmobilu bomo tem spremembam še naprej sledili, jih analizirali in z vami delili najnovejše informacije s področja električne mobilnosti.
