Električna vozila vs. klasična – kaj je bolje za okolje?

Kot smo v naših blogih, pa tudi objavah na digitalnih kanalih že večkrat pisali, se od leta 2035 naprej predvideva, da v EU ne bo več možno prodajati vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem. Zakaj? Ker želi EU doseči podnebno nevtralnost do leta 2050. Kako velikopotezni so načrti, kaže tudi načrt do leta 2030 – zmanjšanje emisij pri osebnih avtomobilih za 55 % in pri kombijih za 50 %.

V tokratnem blogu zato pozornost usmerjamo v emisije v življenjskem ciklu vozil. O kakšnih emisijah pravzaprav govorimo? V definiciji gre za emisije, povezane s proizvodnjo, uporabo in odstranjevanjem izdelka in tokrat nas najbolj zanimajo razlike, do katerih prihaja, če analiziramo električna, hibridna in vozila z motorjem z notranjim zgorevanjem.

Kot kažejo podatki Mednarodne agencije za energijo je prometni sektor bolj odvisen od fosilnih goriv kot kateri koli drug sektor v gospodarstvu. Leta 2021 je predstavljal 37 odstotkov vseh emisij CO₂ iz sektorjev končne uporabe.

Emisije od proizvodnje pa do konca uporabe vozila

Kot smo zapisali v uvodu, emisije v življenjskem ciklu predstavljajo skupno količino toplogrednih plinov, izpuščenih v celotnem obstoju izdelka, kar v praksi pomeni vse emisije od njegove proizvodnje, uporabe, pa do trenutka, ko vozilo ni več uporabno. Da bi karseda učinkovito primerjali te emisije se uporablja standardizirana enota, ki se imenuje metrične tone ekvivalenta CO₂ (tCO₂e), ta pa upošteva različne vrste toplogrednih plinov in njihov potencial globalnega segrevanja.

V spodnji tabeli vam v vpogled ponujamo pregled emisij v življenjskem ciklu za leto 2021, vključili smo srednje velika električna vozila, hibridna vozila in vozila z motorjem z notranjim zgorevanjem. Gre za podatke, ki temeljijo na 16 letni uporabi vozila in razdalji 240 tisoč kilometrov.

Pregled in primerjava emisij v življenjskem ciklu vozil.

Kot smo lahko predvidevali, imajo baterijska električna vozila najnižje emisije v življenjskem ciklu, hkrati pa izpostavljamo tudi ugotovitev, da so emisije pri proizvodnji baterijskih električnih vozil približno 40 odstotkov višje kot pri vozilih s hibridnim pogonom in vozili z motorjem z notranjim zgorevanjem. Zakaj je temu tako? Kot ugotavlja študija McKinsey & Company gre to intenzivnost emisij mogoče pripisati pridobivanju in rafiniranju surovin, kot so litij, kobalt in nikelj, ki so potrebni za baterije (mimogrede, o tem kaj se zgodi, ko se baterija v EV dokončni izprazni, smo pisali v junijskem blogu).

Mercedes-Benz je v Kuppenheimu (Nemčija) vzpostavil “rudnik jutrišnjega dne”, ki z več kot 96-odstotno stopnjo recikliranja baterij, pošlje surovine nazaj v oskrbovalno verigo.

Emisijsko intenzivna je proizvodnja električne energije

Interpretacija zbranih in primerjanih podatkov v tabeli nam pove tudi, da je proizvodnja električne energije daleč najbolj emisijsko intenzivna faza v življenjskem ciklu baterijskih električnih vozil. 

Dejstvo je, da imajo lahko v luči pospeševanja prehoda na električno mobilnost, baterijska električna vozila pomembno vlogo pri zmanjševanju svetovnih emisij CO₂. A da bomo cilje dosegli, je potreben celosten pristop, saj je veliko stopenj življenjskega cikla baterijskih električnih vozil še vedno precej emisijsko intenzivnih (predvsem, ko govorimo o proizvodnji in proizvodnji električne energije). Na tem mestu vam v branje predlagamo tudi 2 bloga, v katerih smo raziskovali alternative: majevski blog Vodik kot gorivo prihodnosti!? in zapis iz aprila z naslovom Sintetična goriva in ovire pri proizvodnji.

Drugi vidik, ki je emisijsko precej obremenjen pa so seveda baterije. Optimizacija proivzodnje in uporaba čistejših virov energije lahko korenito pripomoreta k nadaljnjemu zniževanju emisij iz naslova baterijskih električnih vozil.

Na področju proizvodnje baterij je moč zaznati bliskovit napredek.

Znižati emisije za katere je odgovoren promet je skupna zaveza vseh nas. Tako posameznikov, organizacij in podjetij, državnih institucij in mednarodnih združenj ter iniciativ. Tudi v ABmobilu se trudimo razvijati sodobne in okolju prijazne storitve, ki posameznikom in podjetjem omogočajo finančno ugodno, enostavno in praktično spremembo svojih navad na področju mobilnosti. 

Podjetja lahko namreč z optimizacijo načina mobilnosti zmanjšajo emisije, ki jih povzroča transport, optimizirajo procese lastnega voznega parka in bistveno znišajo stroške. V ABmobilu smo v ta namen razvili storitev Poslovni najem. Vabljeni, da si več o Poslovnem najemu preberete v pogovoru z našim operativnim vodjo, Luko Pleškom.