Življenje v manjših in večjih mestih po Evropi prinaša številne prednosti in priložnosti – tako na zasebnem in družinskem področju kot recimo na kariernih poteh posameznikov. A prinaša tudi kar nekaj izzivov: od vse pogostejših težav s smogom in onesnaževanjem zaradi izpustov, kar vpliva tako na okolje kot na zdravje posameznikov. Poleg tega v večjih mestih številni ure in ure preživijo v zastojih in trendi žal ne kažejo izboljšanja – konec koncev narašča tudi število prebivalcev v mestih.
Tudi na naši spletni strani smo že veliko pisali o tehnologijah, ki počasi že omogočajo drugačno mobilnost od tiste, ki jo poznamo danes, pa četudi smo jo prej že videli – a zgolj v znanstvenofantastičnih filmih. Bo torej naša prihodnost polna dronov, lebdečih avtomobilov in zračnih taksijev?
Na novo izrisane podobe mest v ospredje postavljajo pešca
To ni nič novega – mesta se spreminjajo že danes. Tudi pri nas je tako, očiten primer je Ljubljana, ki je prometno obremenjeno središče pričela razbremenjevati že pred leti. In naša prestolnica ni osamljena – podobno lahko opazimo v Bruslju, kjer je nekdaj prometno zaseden Place la Bourse ponovno tlakovan in določen za cono pešcev, do recimo t. i. “odprte ulice” v Bukarešti, ki zapira osrednje ulice za vozila med vikendom in gosti dogodke, ki bi ljudi spodbudili k gibanju. Teh praks je kar nekaj, tudi v slovenskih mestih, ki nekatere prometne ulice za vikende “zapirajo”.
Fredrik Hanell, direktor Impact Ventures pri pobudi EIT Urban Mobility, ki jo je začela Evropska unija za reševanje nekaterih največjih izzivov mobilnosti, s katerimi se soočajo evropska mesta, poudarja:
“Nimamo nič proti avtomobilom, vendar menimo in opažamo, da se mora prostor za njihovo uporabo spremeniti. Moramo razmišljati o pobudah, ki lahko prispevajo k spremembam v mestu. Eno od pozitivnih posledic, ki jo bomo lahko opazili, je povečanje pričakovane življenjske dobe ljudi, zmanjšanje nesreč in seveda zmanjšanje onesnaženja.”
Eden izmed projektov omenjene pobude s sedežem v Barceloni so tudi “superbloki”. Gre za majhne skupine prometno urejenih mestnih blokov. Najnovejša raziskava tega projekta kaže 25-odstotni padec ravni NO₂ in 17-odstotni padec ravni PM10 delcev. Izsledki raziskave pa sporočajo, da bi uvedba takšne pobude po celotnem mestu lahko preprečila skoraj 700 prezgodnjih smrti letno.
Del soseske “Poblenou – Superblock” v Barceloni.
A iz česa izhaja kompleksni izziv načrtovanja urbane mobilnosti? Verjetno iz tega, da so mesta enostavno prepogosto naseljena z ljudmi z različnimi potrebami, službami, stališči, prepričanji, političnimi nagnjenji in vedenji. Vsaka sprememba, ki bi jo uvedli načrtovalci mest, mora biti podprta s celovitim načrtom, ki bo pritegnil čim širši krog prebivalcev.
Če to preslikamo na prej omenjeni primer superblokov – idejo podpirajo starši, ki bi tako imeli več varnega prostora za svoje otroke, nasprotujejo pa ji lastniki podjetij, ki morajo potem najti nov način prevoza blaga.
Ključno za prihodnost urbane mobilnosti bo torej načrtovanje logistike. V tem pogledu je pomemben še en startup, v katerega je investirala pobuda EIT Urban Mobility – Vonzu. Gre za platformo za upravljanje dostave in logistike, namenjeno podjetjem, ki si želijo popoln pregled vseh svojih mestnih dostav – od dobavne verige do kurirjev.
Na tem mestu omenimo še en zanimiv startup, v katerega je vložil EIT Urban Mobility – Nudged. Gre za podjetje, ki spodbuja trajnostne izbire mobilnosti z oblikovanjem novih navad. Izvedli so pilotni projekt na Gotlandu, ki je uspel zmanjšati vožnjo z avtomobili za 14 odstotkov. Kako? Z usmerjanjem voznikov k izbiri bolj okolju prijaznih oblik mobilnosti.
Počasi se vrača mobilnost na vodi
V preteklosti so blestela predvsem evropska mesta ob rekah in kanalih, saj so bili čolni najhitrejši in najučinkovitejši način za prevoz velikega tovora. Z razvojem trajnostne in avtonomne mobilnosti znova opažamo oživitev vodnih transportnih poti.
“V Evropi je veliko mest, kjer bi javni prevoz čez pristanišča, reke in jezera lahko močno prispeval k spreminjanju vzorcev mobilnosti in ga naredil okolju prijaznejšega,” pravi Hanell.
Nedavno so v Stockholmu odprli prvi komercialni avtonomni električni trajekt na svetu. Kako deluje? Solarni kolektorji na strehi omogočajo polnjenje čez dan, ponoči pa se lahko polni prek električne vtičnice. Mimogrede – tudi Pariz načrtuje uvedbo lastnih pametnih trajektov, da bi zagotovili dodatne prevozne poti čez Seno za obiskovalce letošnjih poletnih olimpijskih iger.
Zeabusev avtonomni trajekt.
Od avtomobilov se ne bomo poslovili – iščemo pa rešitve pri vzdržnosti elektrifikacije
Za daljša potovanja bomo zagotovo še vedno potrebovali avtomobile. Čeprav je prehod EU na električna vozila velik korak k zmanjšanju onesnaženosti zraka in hrupa, pa bistveno povečuje tudi odvisnost EU od baterij.
O baterijah smo na naši spletni strani že veliko pisali – recimo v člankih Natrij ionske baterije in morebitni izzivi ter Kaj se zgodi, ko se baterija v električnem vozilu dokončno iztroši? Ključno dejstvo, ki ga danes izpostavljamo, pa je, da je EU na področju baterij močno odvisna od Kitajske.
Trenutno poteka veliko razprav o omejitvi uvoza kitajskih električnih vozil in tudi o tem, kako lahko postanemo bolj neodvisni od baterijskih tehnologij.
Rešitve? V švedskem startupu Elonroad so prepričani, da bi lahko bila rešitev v elektrifikaciji evropskih cest. Podjetje je razvilo prevodno tirnico, ki lahko polni avtomobile med vožnjo po avtocesti ali tovornjake, ko so parkirani na nakladalni ploščadi.
Podobnim rešitvam prikimuje tudi Hanell, ki pravi:
“Če se vozila lahko polnijo med vožnjo ali ko so parkirana, potem ne potrebujete baterij tolikšnih kapacitet.”
Še en startup, ki naslavlja ta izziv, je Circu Li-ion, katerega cilj je ponovna uporaba baterij. Namesto da bi se osredotočali na proizvodnjo vedno novih baterij, je dajanje druge življenjske dobe obstoječim baterijam odličen način za zmanjšanje izpustov in boljši izkoristek dragocenih surovin.
Startup je pred kratkim zbral kar 8,5 milijona evrov začetnega financiranja.
Circu Li-ion s svojo platformo povečuje življenjsko dobo baterij.
Podoba urbane mobilnosti v evropskih mestih bo čez deset let zagotovo korenito drugačna od današnje.
To poleg trendov, inovacij in smernic, ki smo jih omenili v današnjem zapisu, dokazujejo tudi številne raziskave na področju razumevanja uporabnikov mobilnosti v odnosu do okolja. Predvsem pa se zavedamo hitrosti razvoja, moči umetne inteligence in kapitala, ki se v ta razvoj steka.
V ABmobilu bomo trendom in napovedim sledili tudi v prihodnje ter vas o njih redno obveščali.
