Električna vozila in e-kratice
8. november 2021
Trajnostna in okolju prijazna mobilnost je tista, ki upošteva vidike trajnostnega razvoja in katere vpliv je okolju prijazen. Za voznika/co pa ni zanemarljivo tudi, da so z e-vozili stroški vožnje nižji, stroški vzdrževanja manjši, vožnja pa bolj udobna.
Ker je tehnologija v zadnjih letih v razcvetu, obenem pa vsakodnevno prejemamo številne informacije na številnih področjih, smo za vas na enem mestu zbrali osnovne informacije o elektriki na štirih kolesih. Kaj pomenijo e-kratice in v čem se razlikujejo?
Osnova razdelitev vozil pozna 3 vrste:
» baterijska električna vozila,
» hibridi/ hibridna električna vozila in
» električna vozila z gorivno celico.
1. (Baterijska) električna vozila (BEV)
Tuja kratica za baterijska električna vozila izhaja iz angleščine; tj. BEV – battery electric vehicle/electric vehicle (EV).
Gre za osnovno obliko električnega vozila, ki nima motorja z notranjim izgorevanjem. Poganja ga torej elektromotor, ki mu energijo daje elektrika, ki je shranjena v baterijah. Baterije so najpogosteje litij-ionske ali izpopolnjene litij-polimerske, ki se polnijo iz električnega omrežja.
Prikaz razlik med vrstami vozil glede na vir energije, porabo in izpuste.
2. Hibridna električna vozila – hibridi (HEV)
Tuja kratica za hibridna električna vozila prav tako izhaja iz angleščine; tj. HEV – hybrid electric vehicle.
Poznamo več vrst hibridnih električnih vozil, razlika napram baterijskim električnim vozilom pa je v tem, da pri hibridih električnemu pogonu še vedno pomaga motor z notranjim izgorevanjem.
Poznamo 2 načina njihove delitve.
Način A; razvrstitev glede na postavitev pogonskega sklopa ter
način B; razvrstitev glede na stopnjo hibridizacije.
Razvrstitev glede na postavitev pogonskega sklopa:
Serijski hibrid
Za pogon vsakič uporablja električni motor, motor z notranjim zgorevanjem pa sistem izkorišča za polnjenje baterije.
Uporaba: primeren za mestni promet.
Paralelni hibrid
Za pogon lahko uporablja električni motor, motor z notranjim zgorevanjem ali izmenjuje oba pogona.
Uporaba: primeren za večje hitrosti.
Razvrstitev glede na stopnjo hibridizacije:
Mikrohibrid
Uporablja energijo, ki jo pridobi iz regeneracije. Uporablja jo za polnjenje baterije, za delovanje start/stop sistema ter razbremenitev alternatorja.
Blagi hibrid – MHEV
Četudi ta hibrid že ima električni motor (ki pomaga pri speljevanju in pospeševanju), za pogon še vedno uporablja motor z notranjim izgorevanjem. Ti hibridi imajo lahko tudi dodatno, bolj zmogljivo baterijo.
Polni hibrid – FHEV
Električni motor sam poganja vozilo, njegova omejitev pa se kaže v zmogljivosti baterijskega paketa. Izstopa inteligentno preklapljanje med obema pogonoma, izkoriščanje sistema start-stop in regeneracije ter polnjenje baterije, ko klasični pogon ni močno obremenjen.
Priključni hibrid – PHEV
Gre za “napredni” polni hibrid, katerega pogonsko baterijo lahko polnimo tudi z zunanjim virom energije, recimo na domači vtičnici ali polnilnici. Baterije so manjše od baterij v električnih vozilih (BEV), ki nimajo motorja z notranjim izgorevanjem, a se hitreje polnijo. Omogočajo vožnjo od 50 do 60 kilometrov, brez da se zažene motor z notranjim zgorevanjem.
3. Električna vozila z gorivno celico (FCEV)
Tuja kratica za hibridna električna vozila prav tako izhaja iz angleščine; tj. FCEV – fuel cell electric vehicle.
Ta vozila so zaradi svoje cene izredno redka, za pogon uporabljajo moč električnega motorja, a energijo pridobivajo in shranjujejo drugače. V vozilu se namreč nahaja rezervoar za vodik in komplet gorivnih celic, kjer se vodik pretvarja v električno energijo in vodno paro.