Sintetična goriva in ovire pri proizvodnji

V zadnjih mesecih se je v Evropski uniji izpostavljalo vprašanje prihodnosti vozil na bencin ter dizel in tudi Slovenija je nestrpno pričakovala odločitev, ki je bila postavljena pod vprašaj predvsem zaradi zahteve Nemčije po izjemi za vozila, ki uporabljajo sintetična goriva.

Nemčija je namreč vztrajala, da bi morala biti uporaba sintetičnih goriv dovoljena, saj da so potem ta vozila ogljično nevtralna. A pozor; kar nekaj kritikov izpostavlja, da imamo lahko težave pri proizvodnji sintetičnih goriv, saj da je le ta lahko zelo energijsko obremenjujoča in je potem dejanska raven ogljične nevtralnosti relativna in odvisna od dejanskega načina pridobivanja vodika in CO₂, ki se uporabljata za proizvodnjo.

Četudi skupno stališče o samem učinku in trajnosti sintetičnih goriv še ni poenoteno, pa je naposled le prišlo do odločitve Evropske unije. Konec marca so namreč ministri za energetiko EU-ja potrdili uredbo, s katero bo od leta 2035 prepovedana prodaja novih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem. Še naprej bo sicer dovoljena prodaja tovrstnih vozil, a le pod pogojem, da jih bodo poganjala sintetična goriva.

Kaj pravzaprav so sintetična goriva?

Gre za goriva, ki lahko nadomestijo fosilna goriva (recimo bencin in dizel) in se uporabljajo v obstoječih motorjih z notranjim zgorevanjem, to pa lahko podpre postopno prehajanje na bolj trajnostno mobilnost. Proizvajajo jih z umetno proizvodnjo iz CO₂ in vodika, večinoma pridobljenega iz obnovljivih virov, kot so sončna energija, veter in hidroelektrarne.   

Če fosilna goriva med rafiniranjem in zgorevanjem povzročajo izpuste toplogrednih plinov (beri: dodatno obremenjujejo okolje), se pri proizvodnji e-goriv elektrika uporablja za izločanje vodika iz vode, ki se nato veže z ogljikovim dioksidom iz zraka, da tvori tekočine ali pline, ki so po sestavi podobni bencinu, dizlu ali metanu. Pri proizvodnji sintetičnih goriv se torej iz zraka izloči enaka količina ogljikovega dioksida, kot se ga med zgorevanjem spusti v ozračje. A pomembno je, da se za proizvodnjo uporablja električna energija, pridobljena iz obnovljivih virov. 

Sintetična goriva se že proizvajajo v Čilu iz strani podjetja HIF Global.

Zakaj ne moremo pričakovati hitrega razvoja in proizvodnje

Medtem, ko so sintetična goriva že delno preizkusili v letalski industriji (leta 2021 je prevoznik KLM izvedel polete z delnim pogonom motorjev s sintetičnim kerozinom), pa tudi v ladjarski industriji (podjetje A.P. Moller-Maersk AS je kupilo šest ladij, ki bodo lahko uporabljale sintetični metanol kot gorivo), pa je na področju osebnih avtomobil razvoj v zgodnji fazi.

Kot primer poglejmo Porsche AG, ki je vložil 75 milijonov evrov v zagonsko podjetje HIF Global LLC, ki razvija goriva na osnovi elektrike. V Čilu so odprli tovarno in začeli z letno proizvodnjo 130.000 litrov e-metanola (za pogon dirkalnih avtomobilov v seriji Porsche Mobil 1 Supercup). Zagonsko podjetje v prihodnosti načrtuje gradnjo dodatnih tovarn e-goriv, z letno kapaciteto okoli 150.000 sodčkov na dan. Tako je, 150 tisoč. Mimogrede, v letu 2021 so v ZDA na dan porabili 8,8 milijonov sodčkov bencina.

Proizvodnja je draga in porabi veliko energije. Za proizvodnjo enega samega litra sintetičnega goriva namreč potrebujemo 25 kWh obnovljive energije, kar bi lahko popolnoma električni avtomobil poganjalo več kot 100 kilometrov (!).

Prve kaplje sintetičnega goriva so že natočili v Porsche 911.

Sintetična goriva za butične kupce?

Avtomobilski proizvajalci so pred velikim izzivom: kako zadovoljiti kupce, ki zavračajo električne avtomobile in so pripravljeni plačati višjo ceno za e-goriva. Nemčija in Italija sta si, kot smo nakazali že v začetku članka, močno prizadevali za izjemo s sintetičnimi gorivi. Verjetno ravno zato, ker bi to podaljšalo življensko dobo njihovim simbolom avtomobilske industrije, kot sta na primer Porsche 911 in Ferrari F40.

Na konferenci Reuters Newsmaker je vodja Ferrarija, Benedetto Vigna izrazil interes glede sintetičnih goriv, ki bi jim omogočila, da ohranijo motorje z notranjim zgorevanjem tudi po letu 2035. Pa vendar bo Ferrari leta 2025 predstavil svoj prvi povsem električni avtomobil, do konca desetletja pa naj bi elektrificirali do 80% svojih modelov.

Ferrari F40 bo po zaslugi sintetičnih goriv še naprej izstopal na cesti.

Razvoj sintetičnih goriv za osebna vozila je, kot smo zapisali, v zgodnji fazi, predvsem pa je pri tem razvoju veliko vprašanj, ki zaenkrat še nimajo poenotenih odgovorov. Dejstvo pa je, da razvoj poganja vprašanja, vprašanja pa ponujajo možnosti za iskanje optimalnih rešitev, ki bi zadovoljile vse, tako ponudnike, kot porabnike, predvsem pa bi pozitivno vplivale na okolje. V ABmobilu bomo tudi v prihodnje skrbno sledili razvoju in vas o novih rešitvah na področju sodobne mobilnosti ažurno obveščali.