Gre za konkretne finančne spodbude, ki olajšajo prehod na trajnostno mobilnost, zmanjšujejo okoljski odtis in hkrati pozitivno vplivajo na finančno sliko posameznika.

Subvencije za fizične osebe

Sredi julija je bil v Uradnem listu RS objavljen javni poziv, s katerim Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo skupaj z družbo Borzen dodeljuje nepovratne finančne spodbude fizičnim osebam.

Mesec dni kasneje je bil objavljen še razpis za pravne osebe.

Za fizične osebe veljajo naslednje subvencije:

• 6.500 € za novo vozilo do 35.000 € (z DDV)

• 4.500 € za novo vozilo od 35.000 € do 65.000 €

• 3.000 € za rabljeno vozilo do 30.000 €

• 2.000 € za rabljeno vozilo od 30.000 € do 65.000 €

Subvencije veljajo za:

• vozila za prevoz potnikov (do 8 sedežev + voznik)

• vozila za prevoz blaga do 3,5 t

Do subvencije pridete z oddajo vloge na javni poziv 0130-2024.

Subvencije za pravne osebe

Konec avgusta je bil objavljen tudi razpis za podjetja.

Možna subvencija:

• do 7.200 € nepovratnih sredstev

Velja za:

• nova električna vozila (kategorije M1, N1, L7e, L6e, L5e, L4e, L3e, L2e, L1e-B)

• rabljena vozila (M1 in N1)

Pogoj:

• vključena baterija (nakup ali najem vsaj 2 leti)

Boniteta za električna vozila – 0 €

Pomembna finančna prednost električnih vozil je tudi boniteta.

V letu 2024:

• električna vozila → 0 € bonitete

• bencinska/dizelska → 1,5 % vrednosti vozila

Dodatna prednost:

• ni več omejitve vrednosti vozila (prej 60.000 €)

Zakaj je to pomembno?

Kombinacija:

• nižje porabe

• nižjih stroškov vzdrževanja

• subvencij

• ugodne davčne obravnave

… naredi električna vozila danes bistveno bolj dostopna kot še pred nekaj leti.

ABmobil in eMobilnost

V ABmobilu redno spremljamo:

• razvoj električnih vozil

• infrastrukturo

• zakonodajo in subvencije

Če razmišljate o prehodu na električno mobilnost in niste prepričani, katera opcija je za vas najboljša, se lahko vedno obrnete na naše strokovnjake.

Pomagamo vam sprejeti pravo odločitev – brez nepotrebnega tveganja.

Prometni zastoji in gneča na cestah so realnost, s katero se srečujemo vsak dan. Minute, včasih tudi ure, ki jih izgubimo zaradi obremenjenosti cest.

A dobra novica – tehnologija že danes pomaga zmanjševati te težave.

V tem zapisu predstavljamo dve Googlove rešitvi:

• Google Maps (Google Traffic) – že uveljavljena

• Green Light – nova, zelo obetavna

Kako Google Maps predvideva promet?

Večina voznikov danes uporablja Google Maps – ne le za navigacijo, ampak tudi za načrtovanje poti.

Ključna funkcija: Google Traffic

Ta prikazuje:

• promet v realnem času

• gostoto prometa

• hitrosti vozil

• zastoje in ovire

GPS sledenje prometa v realnem času.

Kako Google zbira podatke?

Gre za množično sodelovanje uporabnikov.

Google zbira podatke preko:

• GPS signalov

• hitrosti vozil

• števila uporabnikov na določenem območju

• gostote prometa

Če imate vklopljeno funkcijo “Moja lokacija”, aplikacija anonimno deli podatke o vaši vožnji.

Na podlagi teh podatkov:

• rumena barva = počasnejši promet

• rdeča barva = zastoji ali ovire

Pomembno: Google zagotavlja anonimnost, uporabniki pa se lahko vedno odločijo, da deljenje lokacije izklopijo.

Green Light – prihodnost mestnega prometa

Leta 2023 je Google predstavil pilotni projekt Green Light.

Cilj:

• izboljšati pretočnost prometa

• zmanjšati čakanje na semaforjih

• znižati emisije

Projekt trenutno poteka v 13 mestih po svetu, med drugim:

• Bangalore

• Hamburg

• Seattle

• Boston

Problem: semaforji

Poznamo tri vrste semaforjev:

• fiksni (“neumni”) – delujejo po časovnem intervalu

• senzorski (indukcijska zanka)

• pametni – uporabljajo kamere in podatke

Google želi “neumne” semaforje narediti pametne.

Kako deluje Green Light?

Sistem uporablja umetno inteligenco, ki:

• analizira vzorce vožnje

• prepozna semaforje

• optimizira intervale delovanja

Na podlagi realnih podatkov predlaga spremembe, ki:

• zmanjšajo čakanje

• izboljšajo pretočnost

Green Light uporablja podatke iz Google Maps za optimizacijo semaforjev.

Rezultati (po Googlu)

• do 30 % manj ustavljanj na semaforjih

• do 10 % manj emisij

To pomeni:

• hitrejše poti

• manj frustracij

• bolj trajnosten promet

Tehnologija kot ključ napredka

Mobilnost se hitro spreminja – in tehnologija ima pri tem ključno vlogo.

V ABmobilu:

• spremljamo inovacije

• uvajamo napredne rešitve

• delimo znanje z uporabniki

Ker je prihodnost mobilnosti:

• pametnejša

• učinkovitejša

• bolj prijazna do okolja

Digitalizacija je velik del poslovanja preselila na splet. Danes lahko prek mobilnih aplikacij naročimo praktično vse – od hrane do pohištva.

Posledično:

• konkurenca med dostavnimi podjetji hitro raste

• iskanje dodane vrednosti postaja ključnega pomena

Ena izmed najpomembnejših razlik? Okolju prijazna dostava.

Potrošniki želijo trajnostno dostavo

Raziskava podjetja Descartes (8.000 kupcev v Evropi) kaže:

• več kot 50 % kupcev želi okolju prijazno dostavo

• 20 % jih je pripravljeno za to plačati več

• 20 % pričakuje, da podjetja že uporabljajo električna vozila

• več kot polovica pričakuje elektrifikacijo v naslednjih 5 letih

To pomeni, da trajnost ni več “bonus” – ampak pričakovanje.

Podjetje se ocenjuje po dejanjih

Z večjo ozaveščenostjo o okolju rastejo tudi pričakovanja do podjetij.

Podjetja, ki:

• uporabljajo trajnostne prakse

• zmanjšujejo vpliv na okolje

• uvajajo zelene rešitve

… uživajo več zaupanja in imajo večjo konkurenčno prednost.

In dostava je pomemben del te zgodbe.

Prednosti električnega dostavnika

Električni dostavniki prinašajo več ključnih prednosti:

Finančne

• nižji stroški vzdrževanja

• nižji stroški energije

Operativne

• polnjenje na sedežu podjetja

• manj izgubljenega časa (brez obiskov črpalk)

Tehnične

• tiho delovanje

• gladka vožnja

• boljše pospeševanje

Še posebej primerni so za mestno dostavo, kjer je veliko ustavljanja.

Prednosti poslovnega najema električnega dostavnika pri ABmobilu.

Prava izbira: Nissan Townstar

Za učinkovito električno dostavo je ključna tudi prava izbira vozila.

V ABmobilu priporočamo Nissan Townstar, ki ponuja:

• doseg do 301 km

• 3,3 m³ tovornega prostora

• prostor za 2 euro paleti

• baterijo 45 kWh

• moč 122 HP

Gre za odlično ravnovesje med:

• zmogljivostjo

• uporabnostjo

• stroškovno učinkovitostjo

Preizkusite v praksi

Teorija je koristna – a prava odločitev pride z izkušnjo.

Zato vam v ABmobilu omogočamo:

• testno vožnjo

• svetovanje glede izbire

• prilagojene rešitve za vaše poslovanje

Pokličite nas na +386 31 500 400 ali pišite na info@abmobil.si – z veseljem vam pomagamo narediti korak proti bolj učinkoviti in trajnostni mobilnosti.

In danes pišemo ravno o tej lepotici. Zakaj? Ker verjamemo, da gre za odlično idejo za “avto izlet” za pristne navdušence nad avtomobili. 1000 Miglia namreč ni le dirka, ampak tudi priložnost za ljubitelje jeklenih konjičkov, da se srečajo s kulturo in zgodovino avtomobilizma. Vsako leto se na dirko prijavi raznovrsten spekter avtomobilov – od vintage modelov iz 20. stoletja pa vse do sodobnih športnih avtomobilov.

Dirka ima dolgo zgodovino, saj je bila prvič organizirana že leta 1927. Takrat se je odvijala kot reli in potekala po odprti cesti, čez približno 30 let pa se je preoblikovala v t. i. “rally gran turismo”.

Več o trasi, ki jemlje dih

Kot nakaže že ime dirke, je trasa dolga tisoč milj, kar znese približno 1600 kilometrov. Začne in konča se v mestu Brescia. Med najpomembnejšimi postanki, ki jih boste zagotovo prepoznali, so Verona, Firence in Rim. Trasa poteka tudi med čudovitimi toskanskimi hribi ter v dolini ob jezeru Garda. Mimogrede – vozniki lahko med dirko opazujejo tudi osupljive prelaze Apeninov.

A v čem je pravi čar trase? Gre za izjemno zahtevno dirko, saj poteka po presenetljivo strmih klancih, ki nikoli niso bili mišljeni za avtomobilske dirke, ter po ozkih mestnih ulicah z zapletenimi zavoji in bogato zgodovinsko vrednostjo. In seveda – na vsakem koraku dirko spremlja ogromno število navdušenih gledalcev.

2024 mapa dirke “1000 Miglia”.

Kdo lahko sodeluje, kateri modeli?

Tako je – prav ste prebrali. Na dirki 1000 Miglia ne more sodelovati vsak avtomobil.

Sodeluje lahko sicer širok spekter vozil, vendar morajo pri prijavi izpolnjevati določena pravila in omejitve. Ta se nanašajo predvsem na starost in vrsto vozila.

Glavna kategorija avtomobilov, ki se lahko udeležijo dirke, so zgodovinski oziroma vintage modeli, izdelani med letoma 1927 in 1957 – torej v obdobju prvotnih izvedb dirke. Med tekmovalnimi vozili najdemo večinoma originalne modele, nekaj pa je tudi restavriranih. Tudi ti morajo ustrezati določenim specifikacijam in pravilom organizatorja.

1934 Lagonda M45 Rapide na vožnji skozi San Marino.

Odlična ideja za “avto izlet”

Vračamo se na osnovno idejo današnjega zapisa – predstaviti vam idejo za izlet, ki ne bi bil osredotočen samo na dirko.

Kot ste lahko razbrali, gre pravzaprav za nekakšno popotovanje v preteklost. V čas, ko so se po italijanskih cestah podili legendarni avtomobili, ki nas navdušujejo še danes. Slovite italijanske pokrajine, skupnost ljubiteljev avtomobilizma, brnenje motorjev in dih zgodovine – vse to ponuja obisk dirke 1000 Miglia.

Tudi letos bo dirka potekala tik pred začetkom poletja – natančneje od 11. do 15. junija. Še vedno imate torej čas, da se odločite in obisk dirke 1000 Miglia, ogled turističnih znamenitosti ter uživanje v bogati kulinarični in zgodovinski ponudbi vključite v svoje poletno potovanje.

Obljubimo, da se še kdaj spomnimo podobnega predloga za izlet. In še nekaj – če se boste odločili in se odpravili na ogled dirke 1000 Miglia, se nam oglasite. Z veseljem bomo slišali vaše vtise s “kraja zločina”.

Za konec pa še povabilo za ljubitelje filmov. Režiser Michael Mann je lani posnel film Ferrari, ki se osredinja prav na to legendarno dirko. Priporočamo ogled.

Kaj rezultati testiranja sporočajo tokrat, ko so test znova izvedli v zimskih razmerah?

Po več letih prevlade Tesle na vrhu kitajski HiPhi

Glede na to, da gre za največji realni test dosega električnih avtomobilov na svetu, ne preseneča dejstvo, da so v test vključene pravzaprav vse znamke in modeli, ki na trgu kaj pomenijo – pa tudi tiste, za katere morda še niste slišali, četudi niso čisti novinci.

Splošna ugotovitev je, da so pri vseh vključenih modelih zaznali odstopanje od uradno navedenega dosega (uradne WLTP številke) za več kot 10 odstotkov (z izjemo zmagovalca). Veliko pa je celo takšnih, kjer je razlika od obljubljene razdalje v zimskih razmerah znašala med 10 in 15 odstotki, pri nekaterih celo več kot tretjino.

Po štirih letih vladavine Tesle je tokrat na vrhu novinec. Zmagovalec testa je namreč kitajska znamka HiPhi (z modelom HiPhi Z), ki je dosegla največji doseg (522 km), obenem pa je bila občutno najbližje tudi svojemu napovedanemu dosegu (–5,9 odstotka).

Kateri modeli so se še izkazali?

Na drugem mestu po dosegu je bil NIO ET5 (481,4 km), a je ta od svoje napovedi odstopal za kar 14 odstotkov. Na tretjem mestu po dosegu pa je bil na testu uvrščen Hyundai IONIQ 6 s svojimi 467,8 km, a pozor – z odstopanjem od uradnega dosega za kar 23,8 odstotka.

Omenimo še Teslo Model 3, ki je prevozila 441 km, a je bilo odstopanje od njihovih uradnih številk precej veliko – kar –29,9 odstotka.

Če pa se osredotočimo samo na zanesljivost oziroma odstopanje od uradnih napovedi, se je po prvem mestu HiPhi Z (–5,9 odstotka) na drugo mesto uvrstil model BMW i5 (eDrive40) z 443,6 km oziroma z odstopanjem –12,2 odstotka, na tretje mesto pa Lotus Eletre z 464,4 km oziroma z odstopanjem –12,3 odstotka.

Zmagovalec El Prix testa HiPhi Z.

Zakaj se test sploh opravlja?

Vsak, ki si je ogledal rezultate, lahko opazi občutne razlike med uradnimi dosegi, ki jih proizvajalci navajajo sami, in realnimi dosegi v praksi.

Nils Sødal, višji svetovalec za komunikacije pri NAF, je ob izdaji rezultatov letošnjega testa povedal:

“Naš test kaže, da se izguba dosega zelo razlikuje. Najboljši testiran avto je imel šestodstotno izgubo dosega, najhujša izguba dosega pa je bila 32 odstotkov. To izpostavlja nujo po boljšem informiranju potrošnikov glede izgube dosega v zimskih razmerah.”

Testa pa se je udeležila tudi izvršna direktorica Mednarodne avtomobilistične zveze FIA, Natalie Robyn. Po njenem mnenju gre za izjemno priložnost, ki omogoča obveščanje potrošnikov in partnerjev o električnih vozilih. Hkrati pa pozdravlja takšne teste, saj vsi skupaj pridobimo pomembne informacije o zmogljivosti električnih vozil v različnih pogojih.

Tudi v prihodnje bomo ABmobilovci podrobno spremljali podobne teste in vas o trendih ažurno obveščali.

Tudi na naši spletni strani smo že veliko pisali o tehnologijah, ki počasi že omogočajo drugačno mobilnost od tiste, ki jo poznamo danes, pa četudi smo jo prej že videli – a zgolj v znanstvenofantastičnih filmih. Bo torej naša prihodnost polna dronov, lebdečih avtomobilov in zračnih taksijev?

Na novo izrisane podobe mest v ospredje postavljajo pešca

To ni nič novega – mesta se spreminjajo že danes. Tudi pri nas je tako, očiten primer je Ljubljana, ki je prometno obremenjeno središče pričela razbremenjevati že pred leti. In naša prestolnica ni osamljena – podobno lahko opazimo v Bruslju, kjer je nekdaj prometno zaseden Place la Bourse ponovno tlakovan in določen za cono pešcev, do recimo t. i. “odprte ulice” v Bukarešti, ki zapira osrednje ulice za vozila med vikendom in gosti dogodke, ki bi ljudi spodbudili k gibanju. Teh praks je kar nekaj, tudi v slovenskih mestih, ki nekatere prometne ulice za vikende “zapirajo”.

Fredrik Hanell, direktor Impact Ventures pri pobudi EIT Urban Mobility, ki jo je začela Evropska unija za reševanje nekaterih največjih izzivov mobilnosti, s katerimi se soočajo evropska mesta, poudarja:

“Nimamo nič proti avtomobilom, vendar menimo in opažamo, da se mora prostor za njihovo uporabo spremeniti. Moramo razmišljati o pobudah, ki lahko prispevajo k spremembam v mestu. Eno od pozitivnih posledic, ki jo bomo lahko opazili, je povečanje pričakovane življenjske dobe ljudi, zmanjšanje nesreč in seveda zmanjšanje onesnaženja.”

Eden izmed projektov omenjene pobude s sedežem v Barceloni so tudi “superbloki”. Gre za majhne skupine prometno urejenih mestnih blokov. Najnovejša raziskava tega projekta kaže 25-odstotni padec ravni NO₂ in 17-odstotni padec ravni PM10 delcev. Izsledki raziskave pa sporočajo, da bi uvedba takšne pobude po celotnem mestu lahko preprečila skoraj 700 prezgodnjih smrti letno.

Del soseske “Poblenou – Superblock” v Barceloni.

A iz česa izhaja kompleksni izziv načrtovanja urbane mobilnosti? Verjetno iz tega, da so mesta enostavno prepogosto naseljena z ljudmi z različnimi potrebami, službami, stališči, prepričanji, političnimi nagnjenji in vedenji. Vsaka sprememba, ki bi jo uvedli načrtovalci mest, mora biti podprta s celovitim načrtom, ki bo pritegnil čim širši krog prebivalcev.

Če to preslikamo na prej omenjeni primer superblokov – idejo podpirajo starši, ki bi tako imeli več varnega prostora za svoje otroke, nasprotujejo pa ji lastniki podjetij, ki morajo potem najti nov način prevoza blaga.

Ključno za prihodnost urbane mobilnosti bo torej načrtovanje logistike. V tem pogledu je pomemben še en startup, v katerega je investirala pobuda EIT Urban Mobility – Vonzu. Gre za platformo za upravljanje dostave in logistike, namenjeno podjetjem, ki si želijo popoln pregled vseh svojih mestnih dostav – od dobavne verige do kurirjev.

Na tem mestu omenimo še en zanimiv startup, v katerega je vložil EIT Urban Mobility – Nudged. Gre za podjetje, ki spodbuja trajnostne izbire mobilnosti z oblikovanjem novih navad. Izvedli so pilotni projekt na Gotlandu, ki je uspel zmanjšati vožnjo z avtomobili za 14 odstotkov. Kako? Z usmerjanjem voznikov k izbiri bolj okolju prijaznih oblik mobilnosti.

Počasi se vrača mobilnost na vodi

V preteklosti so blestela predvsem evropska mesta ob rekah in kanalih, saj so bili čolni najhitrejši in najučinkovitejši način za prevoz velikega tovora. Z razvojem trajnostne in avtonomne mobilnosti znova opažamo oživitev vodnih transportnih poti.

“V Evropi je veliko mest, kjer bi javni prevoz čez pristanišča, reke in jezera lahko močno prispeval k spreminjanju vzorcev mobilnosti in ga naredil okolju prijaznejšega,” pravi Hanell.

Nedavno so v Stockholmu odprli prvi komercialni avtonomni električni trajekt na svetu. Kako deluje? Solarni kolektorji na strehi omogočajo polnjenje čez dan, ponoči pa se lahko polni prek električne vtičnice. Mimogrede – tudi Pariz načrtuje uvedbo lastnih pametnih trajektov, da bi zagotovili dodatne prevozne poti čez Seno za obiskovalce letošnjih poletnih olimpijskih iger.

Zeabusev avtonomni trajekt.

Od avtomobilov se ne bomo poslovili – iščemo pa rešitve pri vzdržnosti elektrifikacije

Za daljša potovanja bomo zagotovo še vedno potrebovali avtomobile. Čeprav je prehod EU na električna vozila velik korak k zmanjšanju onesnaženosti zraka in hrupa, pa bistveno povečuje tudi odvisnost EU od baterij.

O baterijah smo na naši spletni strani že veliko pisali – recimo v člankih Natrij ionske baterije in morebitni izzivi ter Kaj se zgodi, ko se baterija v električnem vozilu dokončno iztroši? Ključno dejstvo, ki ga danes izpostavljamo, pa je, da je EU na področju baterij močno odvisna od Kitajske.

Trenutno poteka veliko razprav o omejitvi uvoza kitajskih električnih vozil in tudi o tem, kako lahko postanemo bolj neodvisni od baterijskih tehnologij.

Rešitve? V švedskem startupu Elonroad so prepričani, da bi lahko bila rešitev v elektrifikaciji evropskih cest. Podjetje je razvilo prevodno tirnico, ki lahko polni avtomobile med vožnjo po avtocesti ali tovornjake, ko so parkirani na nakladalni ploščadi.

Podobnim rešitvam prikimuje tudi Hanell, ki pravi:
“Če se vozila lahko polnijo med vožnjo ali ko so parkirana, potem ne potrebujete baterij tolikšnih kapacitet.”

Še en startup, ki naslavlja ta izziv, je Circu Li-ion, katerega cilj je ponovna uporaba baterij. Namesto da bi se osredotočali na proizvodnjo vedno novih baterij, je dajanje druge življenjske dobe obstoječim baterijam odličen način za zmanjšanje izpustov in boljši izkoristek dragocenih surovin.

Startup je pred kratkim zbral kar 8,5 milijona evrov začetnega financiranja.

Circu Li-ion s svojo platformo povečuje življenjsko dobo baterij.

Podoba urbane mobilnosti v evropskih mestih bo čez deset let zagotovo korenito drugačna od današnje.

To poleg trendov, inovacij in smernic, ki smo jih omenili v današnjem zapisu, dokazujejo tudi številne raziskave na področju razumevanja uporabnikov mobilnosti v odnosu do okolja. Predvsem pa se zavedamo hitrosti razvoja, moči umetne inteligence in kapitala, ki se v ta razvoj steka.

V ABmobilu bomo trendom in napovedim sledili tudi v prihodnje ter vas o njih redno obveščali.

CES 2024 je privabil več kot 4000 razstavljalcev in okoli 130 tisoč obiskovalcev. Vseh novosti, ki smo jih lahko letos opazili na sejmu, je seveda preveč, da bi jih lahko predstavili v našem zapisu, pa vendar smo ABmobilovci izbrali nekaj tistih, za katere smo prepričani, da bodo zanimive tudi vam.

Od zračnega taksija do “letečih superšportnikov”

Začnimo s posodobljeno različico limuzine Afeela, ki jo je predstavilo skupno podjetje Sony in Honda, v projektu pa z izkušnjami in znanjem s področja UI sodelujeta tudi Polyphony Digital in Microsoft. Že sam prihod na oder je bil zanimiv, saj so vozilo pripeljali s krmilnikom za PS5, a žal – to za voznike v prihodnje ne bo možno.

Gre sicer za model z baterijo kapacitete 91 kWh, ki bo omogočala polnjenje z močjo do 150 kW. Kot tehnično zanimivost pa dodajmo še, da ima model na vsaki osi pritrjen po en elektromotor s 177 kW.

Sony Honda Mobility in njihov AFEELA prototip.

Hyundaijeva hčerinska družba Supernal pa je predstavila svoj zračni taksi za 4 osebe oziroma letalnik S-A2. To je model, ki je zasnovan za potovalne hitrosti do 190 km/h in premagovanje razdalj med 40 in 60 kilometri, serijsko pa bo na trgu leta 2028. Razvoj zračnih taksijev je v polnem pogonu že nekaj let, o letečih avtomobilih pa smo v preteklosti že pisali tudi na naši spletni strani.

Supernalov zračni taksi S-A2.

Hčerinska družba kitajskega proizvajalca avtomobilov Xpeng (Xpeng AeroHT) pa je na sejmu predstavila, kot so to poimenovali sami, kar dva “leteča fenomena”. Pri prvem gre za vozilo Ground Module, ki v sebi nosi kapsulo, ki lahko poleti v nebo (Air Module). Na Kitajskem bi ga po napovedih lahko vozniki kupili že konec tega leta.

Druga novost pa je leteči “superavtomobil” eVTOL, ki bi naj vozniku omogočil doživetje superšportnika z možnostjo vožnje po tleh ali v zraku.

Xpeng AeroHT eVTOL.

Programske novosti in integracija UI

Dobavitelj komponent Marelli je pokazal svojo “programsko notranjost” oziroma nekakšno različico naslednje generacije njihovega zaslona HorizonView. Ta bi naj podpiral do štiri krmilne enote, ki si jih lahko potniki sami prilagodijo.

Poleg tega pa je Marelli predstavil tudi svojega virtualnega asistenta, ki je prikazan na holografskem zaslonu. Šlo bi naj za izjemno napreden vmesnik, ki deluje kot kopilot v vozilu in optimizira interakcijo med vozilom in potniki.

Prikaz Marellijeve tehnologije “programsko definirana notranjost”.

Continental pa je v sklopu svoje predstavitve izpostavil sistem za biometrično prepoznavanje obraza, ki uporabnikom omogoča odklepanje vrat, zagon avtomobila in recimo digitalno plačevanje. Pravzaprav gre za koncept sistemov skritih kamer, ki so vgrajene na 2 mesti (znotraj konzole voznikovega zaslona in za B-stebričkom). Pri Continentalu so prepričani, da omenjene novosti zagotavljajo še bolj varno in preprosto vožnjo.

Glede na razširjeno uporabo ChatGPT tudi pri nas, verjamemo, da vam bo zanimivo še, da je nemški proizvajalec avtomobilov Volkswagen predstavil svoje sodelovanje s podjetjem Cerence. Zakaj? V vsa svoja električna vozila ID, pa tudi v Tiguana, Passata in Golfa želijo integrirati prav ta napreden jezikovni model, ki je sposoben simulirati človeško pogovorno interakcijo.

Če vas zanima še več področij uporabe UI v avtomobilski industriji, pa vam v branje predlagamo naš zapis AI (umetna inteligenca) v avtomobilski industriji.

ABmobilovci bomo tudi v prihodnje skrbeli, da boste naši sledilci v stiku z vsemi novostmi, ki jih prinaša hiter razvoj tehnologije. Te novosti namreč močno vplivajo tako na izkušnjo voznikov kot na redefinicijo same mobilnosti, na katero danes gledamo drugače kot pred leti. Pa naj gre za morebitno vožnjo po zraku ali pa zgolj programske novosti, ki lahko doživetje potnikov v vozilih povzdignejo na povsem nov nivo.